Proteini

Kaj so proteini in zakaj so pomembni?

Proteini ali beljakovine

Proteini ali beljakovine so postale ustaljen termin v današnjem prehranskem svetu, zlasti med športniki. Osnovni gradniki beljakovin so aminokisline. Te se preko kompleksnih biokemijskih vezi povezujejo med seboj v večje skupke, ki nato igrajo številne vloge v našem telesu. Funkcije teh molekul so različne: regulatorne, zaščitne, transportne, komunikacijske, tvorijo pomembne struturne enote našega organizma itd.

Proteini so izjemno pomembni iz prehranskega vidika, zaradi različnih faktorjev. Pomagajo pri obnovi in sintezi novega (mišičnega) tkiva. Poleg tega imajo tudi veliko nasitno vrednost, in sicer veliko večjo od preostalih dveh makrohranil (ogljikovi hidrati in maščobe), kar jih naredi idealne in nepogrešljive v času hujšanja.

Imajo pa tudi veliko prehransko termogenezo, kar pomeni, da naše telo pokuri veliko energije, ponovno veliko več v primerjavi s preostalima dvema makrohraniloma, za njihovo prebavo. Kar je še ena lastnost, ki jih naredi nepogreščljive v času hujšanja. Študije kažejo tudi na to, da visok beljakovinski vnos deluje varovalno pred izgubo mišičnega tkiva, zlasti ko smo v času hipokaloričnega vnosa (ko porabimo več energije, kot je zaužijemo).

Pomembne pa so seveda tudi v času aktivnega pridobivanja telesne teže. Tako moramo na zadosten vnos tega hranila paziti tudi takrat, ko zaužijemo več kalorij kot jih porabimo. Mišična masa pa poleg zadostnega kaloričnega vnosa zahteva tudi zadosten beljakovinski vnos. Brez tega namreč ne boste najbolj optimalno pridobivali na mišični masi in bo razmerje med pridobljeno mišično maso proti maščbni masi v korist slednje, česar seveda ne želimo.

Priporočeni izdelki

Katere vrste proteinov poznamo?

Poznamo različne načine priprave in obdelave tega hranila, kar vodi do različnih končnih produktov. Koncentrat je oblika z najnižjo proteinsko vsebnostjo in najvišjim deležem ogljikovih hidratov in maščob.

V tej obliki pa najdemo največji delež bioaktivnih komponent, kot so rastni faktorji, imunoglobulini in CLA. Obenem pa najdemo tudi najvišji delež mlečnega sladkorja laktoze, na katerega je velik delež ljudi intolerantnih. Če ste eden izmed njih, vam raje svetujemo eno izmed naslednjih oblik sirotke.

Izolat

Izolat predstavlja 'čistejšo' oz. bolj koncentrirano obliko sirotke z nižjim deležem ogljikovih hidratov in maščob. Odlikuje ga tudi izjemno nizek delež laktoze. slaba stran pa je predvsem to, da lahko pri nekaterih takih produktih dobimo nižji delež bioaktivnih komponent. Cena izolata je v primerjavi s koncentratom tudi (logično) višja.

Hidroizolat

Še zadnja oblika pa je hidrolizat, ki je prav tako kot izolat, zelo koncentrirana. Vendar pa za razliko od izolata, pogosto ohrani višji delež bioaktivnih snovi. Pridobljena je s procesom hidrolize, kar poenostavljeno pomeni proces cepitve vezi z uporabo vode. Proces razcepi beljakovine na krajše peptidne verige, kar omogoča lažjo absorbcijo zeh izredno pomembnih hranil, kakor tudi lažjo prebavo. Če imate slučajno težave s prebavo pri koncentratu ali izolatu, potem je hidrolizat po vsej verjetnosti najboljša izbira za vas.

Proteini in viri

Pogosto proteine v prahu asociiramo z beljakovino najdeno v kravjem mleku, sirotko. Zavedati pa se morate, da obstajajo še številni drugi viri iz katerih se lahko pridobi končni izdelek.

Poleg sirotke, so iz živlaskega sveta najpogosteje uporabljene še: kazein (tako kot sirtoka, je pridobljena iz mleka), goveje meso, jajca itd. Iz rastlinskega sveta pa so glavni viri: soja, konoplja, riž, grah in pšenica. Pogosto proizvajalci naredijo kar kombinacijo zgoraj omenjenih rastlinskih virov, s čimer dosežejo popolno aminokislinsko sestavo.

Če ste v dilemi katera živila izbrati, da zadostite svojim potrebam po beljakovinah si lahko pogledate naslednji videoposnetek. Ta vam bo dal nekaj idej katera živila vključiti v svojo dnevno rutino. Živila so primerna tako v času hujšanja, kakor tudi pridobivanja na mišični masi: